Samostojnost je velika prednost
Študiram v Münchnu in kadar koli mi je mogoče, pridem domov na lepo Koroško. München je lepo mesto in sem zelo hvaležna, da mi družina omogoča, da lahko tam študiram.
Ena velika družina
Na internat imam lepe spomine. Uživala sem skupnost, ki se čuti pri skupnih molitvah, obrokih. Tudi izleti so bili vedno zelo lepi. V domu smo bili vsi ena velika družina, pripravljeni pomagati drug drugemu, ko je bilo potrebno. V času bivanja v internatu se teh stvari nisem zavedala, večkrat sem se tudi jezila, tako da sem se zadnje leto izselila. Pomena teh lepih trenutkov in spominov se včasih zavedamo šele več let pozneje. Če pogledam nazaj, je bil čas v internatu in na šoli zelo lep in imam veliko lepih spominov. Ostanejo tudi prijateljstva, pripravljenost pomagati, kjer koli je treba in še veliko več.
Sposobnost biti samostojen
Odkar sem bila na tej šoli, rada kuham, pečem in pospravljam za seboj. Mislim, da v Št. Petru nista pomembni samo matematika ali geografija, ampak tudi posredovanje sposobnosti biti samastojen in pripravljen na življenje po šoli.
Šola mi je dala izobrazbo kuhanja in strežbe, za to sem zelo hvaležna, saj se tako lahko poleg študija nekaj zasluži in lahko štejemo (ne vsi, ampak večina) k tem študentom, ki znajo kuhati več kot samo jajca ali špagete z omako čeprav večkrat pač res ni časa za kaj drugega kot za kake hitre špagete ampak šteje to, da bi zmogli več, tudi brez knjige „Kuhanje za študente“.
Bivanje v čistem stanovanju je boljše
Internat je bil šola za življenje v tem, da si se naučil, da so skrbi v skupnosti manjše in da se je vedno našel kdo za družbo. Tudi čiščenje ob sedmih zjutraj, kar je bilo najhujše, je naknadno manj hudo in mi je pokazalo, da je bivanje v čistem stanovanju stokrat boljše in da je to pač nekaj, kar se mora narediti.
