Človek, ustavi se

IMG_20200321_165733
Datum: 21. 3. 2020

Ljudje venomer hitimo.
Hitimo sem, hitimo tja,
tako iz dneva v dan živimo.

Hitimo v vrtec, šolo, službo,
hitimo po opravkih, v družbo.
Hitimo iz baleta na violino,
iz nogometa v trgovino.

Hitimo do bencinske črpalke, banke,
hitimo mimo sključene starke.
Hitimo brez, da bi se okrog sebe ozrli,
brez, da oči za drugega bi odprli.

Hitimo celo zvečer, da otroci čimprej zaspijo,
ko se misli umirijo.
Pa ne zato, ker bi z možem pokramljali,
ampak zato, da bi delo doma končali.

Hitimo, da doma vse postorimo,
hitimo,, ker obiske dobimo.
Hitimo, v vseh rečeh,
da od drugih aplavz dobimo,
ker tako popolno živimo …

A za to popolnostjo se skrivajo utrujeni ljudje,
ljudje, ki živeti trenutka jim ne gre.
Če ustavimo vso to hitenje,
se sliši le duš ihtenje.

In točno to se je zgodilo,
da, življenje nas je samo umirilo.
Dobili smo priložnost,
še eni možnost.

Da vso to hitenje izpustimo,
da spet s sočlovekom zaživimo.
Da smo skupaj s tistim, ki smo si ga sami izbrali, da z njim uživamo ob jutranji kavi.
Da z otroci se njihovo najljubšo igro igramo,
da zares vidijo, da nas ob sebi imajo.

Se umirimo.
Se veselimo.
Se naslimo.
Zase in bližnje poskrbimo.

Svet nas je ustavil,
ker se ne znamo sami.
Tiho vsakemu od nas pravi:

Pomislimo na starejše ljudi,
ki sami so te dni,
vnučkov skozi vrata ni,
sveta maša po vsej tej nepoznani tehnologiji se vrti.

Pomislimo, na mnoge ljubezni, ki sedaj na daljavo živijo,
zato, da za varnost vseh poskrbijo.

Pomislimo na vse, ki v teh časih za nas skrbijo,
da lahko preživimo..
Zdravniki, sestre, prodajalke,
ne pozabimo, na vse osamljene starke.

Za marsikoga so ti dnevi izolacije,
hude frustracije,
ker ne znamo več samo obstati,
ne znamo več se le bližnjemu predati.

Virus ne le z okužbo prizadane,
mislim, da veliko bolj nas
IZOLACIJA ODNOSOV stane.
Vzamimo si čas za drage nam ljudi,
da nas samota, zares ne oddalji.
Da po koncu epidemije bolj povezani bomo postali i in ne le o samomorih zaradi samote v časopisu brali.

Vsaj enkrat ne hitimo,
vsaj tokrat se zbudimo!
Skupaj lahko svet spremenimo,
predvsem pa spet drug z drugim zaživimo!

Dana nam je bila nova možnost,
naj postane za vsakega od nas priložnost.
Tudi za vse, ki za nami prihajajo na ta svet,
naj vedo, da je lahko lep!

Iris Virant, vzgojiteljica (na porodniški)IMG_20200321_165606

IMG_20200321_165733