Znamenje, da gremo proti koncu šolskega leta je že tradicionalni IMPULZ, zaključna šolska prireditev.
Zbor je krstno izvedel nekaj afriških pesmi, še posebej lepa je bila Baba Yetu (Oče naš v jeziku svahili). V bodoče bomo gotovo pogrešali manjše zasedbe maturantov, mešano in fantovsko, ki je poživila vrsto prireditev. Upamo, da se bodo v prihodnje našli novi talenti.
Na Impulzu so priznanja dobili letošnji novi mladi barmani, ki so izredno uspešno zaključili izobraževanje. Ob preletu prireditev celotnega šolskega leta, je sledila izročitev denarja za Bolgarijo, Krassimiri Dimovi, ki smo ga zbrali z letošnjo dobrodelno tombolo. Bogu in vsem dobrotnikom hvala za 9.500 evrov, s katerim bodo lahko naprej obnavljali partnersko šolo v Bolgariji.
Osrednji dogodek letošnjega Impulza je bila igra Jolanda – ljubim te (Nazaj v bodočnost), ki sta jo napisala absolvent Aljaž Pestotnik in dijak 3. letnka Maks Dakskobler. Resnično vrhunska izvedba komedije je gotovo prispevala k razvoju mladih igralskih talentov in njihovi izvirnosti. Prav tako je sprostila in nasmejala prav vsakega udeleženca. Povzročila pa je tudi razmislek, kar pošteno nas je izzvala in pokazala kje smo, kdo pravzaprav smo? Ustvarjalni mladi. Polni idej. Včasih norih idej. Imamo različne izkušnje s šolo. V razredu doživimo marsikaj. O učiteljih smo zelo jasno povedali, kdo so. Upamo si. Upamo si biti zelo predrzni. Celo iz vrednot, ki so temelj našega življenja. Pohvalano, včasih se znamo nasmejati samim sebi in žal se delamo norca iz vrednot, ki mnogim veliko pomenijo. Celo pohodimo na poteptamo zgodovino lastne ustanove, veliko odrekanja mnogih in temeljno poslanstvo, ki je iz šole v več kot 100 letih naredila to, kar danes je. Ha, ha, ha … in to je smešno? Morda komu, mnoge pa je zelo prizadelo. Tako kot vsako leto znova. Zanimivo, da mislimo, da je smešno, ko se iz nekoga norčujemo in ponižujemo. Ne, smeh in veselje to nista, kadar prizadaneta.
