Malenkosti, ki jih v Sloveniji moramo spremeniti

IMG_20210930_213359 copy
Datum: 10. 10. 2021
Kategorija: Blog, Vzgojiteljice
Oznake:

Podeželsko okolje, estetsko dovršena okolica, mogočnost gospodarskega poslopja, kotički za pogovor, športni igrišči, vrt brez plevela in sadovnjak. Prvi dnevi mojega kratkega službovanja v St. Petru na Avstrijskem Koroškem so minevali v znamenju občudovanja okolice in spoznavanja novih ljudi. Že kar hitro sem ugotovil, da bi se lahko slovenski dijaški domovi marsikje zgledovali po Avstrijskem, privatnem internatu.
Potem, ko sem delal v dveh dijaških domovih v Sloveniji in tudi bival v dveh, sem imel priliko spoznati način dela še v Internatu Višje šole za gospodarske poklice Št. Peter. Vsak dijaški dom ima svojo dušo, svoj ritem in svoje dejavnosti, vsem pa je skupno delo za celosten razvoj dijaka. Čeprav so vmes le Karavanke, pa se delo z mladimi v privatnem internatu precej razlikuje od dela v različnih koncih Slovenije. Delo vzgojitelja je, po domače rečeno, biti druga mama. Pa naj si vsak razlaga po svoje. Tudi mame se z vzgojnimi problemi različno soočajo, naša »avstrijska mama« je nekoliko bolj stroga, a nič manj ljubeča in bi jo veljalo posnemati. Konkretno: 

–        Ker je poudarek na disciplini, so bile luči v sobah ugasnjene nekaj minut po 22. Brez izjeme. 
–        Dežurni dijaki so v jedilnici pobrisali mize za seboj, pripravljal vse potrebno za nadaljne obroke in za drugimi in polirali pribor in krožnike.
–        Dijaki so sami očistili svoje kopalnice, sobe, skupne prostore in stopnišča.
–        Pri rednih večernih srečanjih v zelo urejenem, domačem in toplem skupnem prostoru, kjer so bili zbrani vsi dijaki, so prisluhnili drug drugemu, si tudi ponagajali in svetovali.
–        Stran se je zmetalo izjemno malo, skoraj nič hrane, saj so kuharice vedno imele pripravljene skrite zaloge v primeru lakote, ali pa so višek pretvorile v druge okusne jedi.
Kaj so se dijaki pri vseh teh opravilih naučili, ni potrebno posebej pisati. Dejstvo pa je, da bodo iz internata odšli pripravljeni na samostojno življenje, kar pa je tudi velik cilj bivanja v njem. Pri popoldanskih interesnih dejavnostih pa je zagotovljena še zdrava zabava, krepitev samostojnosti, samozavesti in odgovornosti. 

Delo v avstrijskem internatu mi je zato v zelo kratkem času dalo izjemno širino. Če sem prej mislil, da so čistilke in hišniki v dijaškem domu nuja, sem spoznal, da temu ni tako, saj je mladina zelo sposobna in jo prevečkrat obravnavamo kot da so otroci. Prav tako si je bilo prej težko predstavljati, da bi vihravi fantje že spali v svojih sobah nekaj po 22. uri. To se doseže tako, da jih začneš na spanje pripravljati ob 21 uri. Seveda pa si ne smemo delati utvar, da ne brskajo po spletu še malo v noč. No, ko jim izklopiš wifi in ko zmanjka mobilnih podatkov, pa je dolgo spanje zagotovljeno. 😊

Iskrena hvala, cenjeni zaposleni v internatu za to izkušnjo! Čisto vsak izmed vas mi je obogatil življenje.
Lovrenc Habe, ponovni bivši vzgojitelj

IMG_20210930_213359 copy