Sreča je, da je Koroška bogata s toliko jezeri. Majhnimi in velikimi. Zadnji šolski teden jih s pridom izkoriščamo za popoldansko ohladitev, nastavljanje sončnim žarkom ter druženje.
Medtem ko sta glasbeno nadarjeni vzgojiteljici pridno izkoristili zadnje dni za sestavljanje nove internatske pesmarice, so dijakinje preživljale popoldneve z glasbeno nenadarjeno vzgojiteljico.
V sredo, po kosilu se je večina internatskih dijakinj odpravila do Šentjanškega jezera. Ni manjkalo niti vodnih niti drugih vragolij. Ker je pač znano, da voda in svež zrak človeka utrudita in zlakotita, smo se že pred odhodom oborožile z velikansko lubenico. To smo kar hitro pospravile, nekaj ostankov smo namenile tudi šentjanškim mravljicam.
Dež nam je v četrtek prinesel nekaj ohladitve ozračja, vendar nas ni odvrnil od tega, da smo se odpravile, hitro posnele selfije in se nato odpravile do varnega zavetja slaščičarne. Na poti domov smo se ustavile še pri Dobiškem jezeru, kamor se zagotovo odpravimo kopat prihodnje leto. !!!
Nič nam ne prepreči, da bi raziskovali okolico ter uživali še zadnje trenutke pred počitnicami.
