Živiš,
s snežno odejo nad sabo,
z mrzlo zemljo pod sabo.
Ti, sonce, skrito pod oblaki
začni hitro sijati,
pomagaj roži zacveteti
in nas z njenim vonjem odeti.
Ti toplina nežnih src, ki si med nami,
ti veter, ki si za gorami,
ti vonj po omami …
Ko močno sonce posije,
cvet oveni,
ko mraz uklene zemljo
cvet se v prst spremeni.
Mi pa v spominu nosimo
nežne pomladne dni,
ko vrtnica prvič zadiši.
Maja Purg
