Podaljšani konec tedna smo vzgojiteljice izkoristile za team building na obali. Prijetno s koristnim. Umirjeni dnevi preživeti večinoma ob morju, na morskem zraku ter pogovori o šolskem letu, ki je v veliki večini že za nami.
Vrata župnišča, kjer smo prenočile, nam je velikodušno odprl župnik z Dekanov. Nadvse prijeten gospod, ki ni mogel verjeti svojim ušesom, da ostanemo le dve noči. »Ma kej ne boste ostale štiri dni?«, nas je presenečeno vprašal in kaj hitro smo mu obljubile, da se zagotovo še vrnemo.
Večino časa smo preživele v biseru med obalnimi mesti, Piranu. V času »puščave«, ko smo se razpršile po mestu, smo imele čas tako za razmislek, za samoevalvacijo, kot tudi za uživanje na morskem soncu in prijetno toplem morju.
Z ladjico smo se popeljale od Pirana do Strunjana in nazaj ter na poti občudovale obalo ter morsko dno. Ladjice imajo seveda poseben čar in ker imajo v Piranu prav posebno ladjico, Podlanico, smo se odločile, da si morske dobrote privoščimo prav na njej. Odlična hrana in pijača, super družba in prijeten ambient. Je sploh še kaj boljšega? Je! Pirančani, ki s svojo karizmo še popestrijo dogajanje. 😉
V dobrem starem Piranu, kot prepeva priljubljeni band Zvita Feltna, smo si tudi me nahranile dušo. Res smo se imele lepo in dnevi, preživeti na Obali, nam bodo zagotovo ostali v lepem in prav posebnem spominu.
