Zadnji dnevi v letu 2021

IMG-20211222-WA0032
Datum: 23. 12. 2021

Zadnji dnevi pred božično-novoletnimi počitnicami so bili v internatu zelo intenzivni. Poleg učenja za še zadnje šolske naloge in teste pred prazniki je bilo treba temeljito pospraviti sobe (po počitnicah je namreč prijetno priti nazaj v čisto okolje), ob večerih pa smo, kot je v Št. Petru že leta in leta v navadi, nosili Marijo – Marija išče prenočišče. Gre za ponazoritev simbolike iskanja prenočišča Marije in Jožefa. Marija tako potuje po vseh bivalnih enotah šentpetrske ustanove. Za večino dijakov, sploh zaradi lanskoletne karantene, je bilo to čisto novo doživetje.

V ponedeljek zvečer so tako dekleta prvega letnika prevzela kip Marije in Jožefa na oslu v kapeli in prišla do enote Frančišek. Ob zapeti pesmi, ponazoritvi prošnje za prenočišče in kratki molitvi so fantje z odprtimi rokami in srci sprejeli iskalca prenočišča medse, v svoje domovanje. Potovanje Marije se je nadaljevalo v torek, ko so se fantje od Marije poslovili in jo odnesli v enoto Klara, kjer so z enakim obredom dekleta ponudila prenočišče. Zadnji večer, v sredo, se je Marijo odneslo k šolskim sestram, ki so jo sprejele po večerni sveti maši.

Sreda je bila tudi zadnji preživet večer pred prazniki in kot se pred prazniki spodobi, je bila »zadnja« večerja nekaj posebnega. Že popoldan smo z dijakinjami okrasili in pripravili jedilnico. Postavili in okrasili smo božično drevesce, mize smo slavnostno pripravili za večerno slavje. V soju sveč in ob zapetih adventnih pesmih smo najprej sprejeli novorojenega Jezusa – sestra Lucija je s kipcem Jezusa kot dojenčka šla do vsakega v jedilnici in mu ga položila v roke, nato je sledila večerja.

Zadnji šolski dan v letu 2021 se je začel z jutranjo sveto mašo, svitno. Maša v soju sveč in ob vzhajajočem soncu, ki je naredilo še posebej lepo kuliso na nebu, je res nekaj posebnega in dih jemajočega. Po sveti maši je sledil skupni zajtrk za vse dijake, nato pa so v razredih skupaj z razredniki preživeli še zadnje ure v šoli pred 14-dnevnimi počitnicami.

Katarina Čebulj